Domov  
     
  Upravljanje projekta  
  Blagovna znamka  
 

Geomantična študija

 
 

Delavnice z javnostjo

 
 

Meditativne poti

 
  Litopunkturni projekt  
  Objekt TRIS  
  Predstavitve, promocija  
  Povezave  
 

 

Foto galerija koncerta
Prifarskih muzikantov

Foto galerija
Sejma sveta Kolpe

 





 
     
 

MEDITATIVNA POT PETRINA -  FARA - SLAVSKI LAZ  IN
FARA - IZVIR NEŽICA

Potek poti
Meditativne poti bodo potekale ob Kolpi, po delno že obstoječih vaških kolovozih, na obe strani, tako da ima Fara središčno vlogo. Del poti gre  do Petrine, kjer je mejni prehod s Hrvaško in drugi del do vasice Slavski laz. Tudi tukaj je varianta za prehod čez Kolpo, po visečem mostu, na hrvaško stran in za povezavo z njihovimi potmi. Meditativne poti bodo povezovale kraje vitalno energijskih centrov in litopunkturnih kamnov. Predlagana meditativna pot Petrina – Fara – Slavski laz je dolga približno 7 km. Druga pot bo potekala ob Prifarskem jarku navzgor do slapu Nežice in naprej do njenega izvira v dolžini približno 3 km.

Namen meditativne poti

Namen oblikovanja meditativne poti je, da se obiskovalcu preko različnih pristopov poskuša usmeriti pozornost na okolico, naravo, vidne in nevidne stvari, ki jih obdajajo. Ljudem, ki nimajo posebnih znanj, so pa odprti za občutke, zaznave in naravo želimo ponuditi, da bodo skozi pripovedko, enostavno vajo ali poglobljeno hojo odprli svoje srce domišljiji in prostoru.

Pot bo primerna za sprehod od točke do točke (pripravljene vaje) in med posameznimi točkami bo imela poudarjen meditativni značaj (pripravljene vaje za poglobljeno hojo, ples). Pokazalo se je, da so možne krožne izpeljave poti, daljše – krajše, s poljubnim začetkom.

V nadaljevanju navajamo primere meditativnih vaj katerim se bo lahko obiskovalec posvetil tekom poti:

 

1. primer – Spoznavanje flore

Primer spoznavanja posamezne rastlinske vrste:

Bukev z latinskim imenom Fagus sylvatica je eno najbolj razširjenih dreves pri nas. Doseže višino do 30 metrov in ima srebrno sivo lubje. Bukev doseže starost do 300 let. Njeni listi so sprva sveže zeleni, svilnato dlakavi, kasneje postanejo temno zeleni in goli. Bukve cvetijo med olistanjem, v času od aprila do maja. Septembra ali oktobra pa dozorijo trirobi, bleščeče rjavi plodovi, imenovani žir. Z njim se prehranjujejo živali, ter tako skrbijo za raznašanje plodov. Včasih so odpadli žir uporabljali tudi ljudje – iz njega so s stiskalnicami pridobivali okusno jedilno olje. V obdobjih hude lahkote pa so iz žira delali tudi moko.

Ljudsko izročilo bukev poimenuje 'Kraljica gozda', njen kralj pa je hrast. Povezana je z modrostjo in učenostjo. Mogoče predvsem zato, ker so bile prve knjige narejene iz tankih plasti bukovega lesa. Etimološko gledano se še vedno da najti izvor tega običaja. Star slovenski izraz za knjige so bukve, bukle, nemško ime za bukev je Buche, za knjigo pa Buch. Švedi imajo enak izraz za knjigo in bukev – bok. Anglosaško ime za bukev je bilo boc, kar se je razvilo v sodobno angleško ime za knjigo – book.

Primer meditativne vaje za stik z rastlinami:

Z naslednjo vaje se učimo in razvijajmo svojo občutljivost in s tem hkrati vedno znova obdarujmo naravo. Nikdar se ne da dovolj poudariti, kako pomembno je vzpostaviti oseben odnos do krajev, narave, dreves ali skal. Oseben odnos ne pomeni samo opazovati ali se navduševati nad lepoto narave. S tem nismo naravi še ničesar dali. Zadovoljili smo le svojo radovednost ali svoje veselje. Poizkusimo vzpostaviti bolj oseben odnos, navezati stik, pogovor z določenim drevesom preko naslednje meditativne vaje.

  • Poiščimo si drevo, ki nas vizualno najbolj potegne. Se mu spoštljivo približajmo do meje drevesne krošnje, usmerimo svojo srčno pozornost k drevesu in prosimo za pogovor. V kolikor je odgovor pritrdilen nadaljujmo z vajo.
  • Naš namen je lahko samo navezati stik, se prepustiti občutenju povezave z drevesom. Lahko pa delujemo z namenom, si zamislimo vprašanje katerega zastavimo izbranemu drevesu.
  • Za trenutek se izbranega drevesa v mislih ljubeče dotaknimo. Zavedajmo se, da se čustvena komunikacija prenese v trenutku.
  • Potem prisluhnimo v svojo notranjost, da bi dojeli odziv ali odgovor drevesa, ki smo se ga dotaknili. Lahko pride v obliki nenadnega prebliska, misli, podobe, občutka ali celo vonja.
  • Ko začutimo, da smo prejeli odgovor se zahvalimo in spoštljivo umaknemo. V miru si poskusimo razložiti videno ali povedano.

 

2. primer –  Spoznavanje favne

Pri celostnem zaznavanju prostora ne moremo mimo živalskega kraljestva. Meditacijska pot je namenjena razvoju večje senzibilnosti za svet, ki nas obdaja, kar pa pomeni tudi prepoznavanju sporočil, ki jih za nas puščajo živali. Tekom poti bomo predstavili različne živali, ki so za Kolpski svet izrednega pomena. Prikažemo jih na poglobljen način, z razlago simbolike, ki jo posamezna žival uteleša.

Primer spoznavanja simbolike medveda:

V davnini je medved predstavljal vstajenje. Žival leže k dolgem spanju, njen srčni utrip se upočasni in skoraj obstane. Vstop v votlino, maternico zemlje, simbolno predstavlja zmožnost vpogleda vase. Ko si vzamemo čas, da prebavimo izkušnje, poiščemo odgovore potujemo globoko vase in ko se vrnemo v svet smo modrejši, kot medved, ki se ponovno rodi iz zimskega spanja.
V psihi medved predstavlja sposobnost uravnavanja življenja, zlasti življenja občutkov. Njegova moč je v tem, da živi ciklično, da je popolnoma čuječ, ali pa miruje v zimskem spanju, med katerim obnovi energijo za naslednji cikel. Podoba medveda uči, da je mogoče obvladovati pritisk na čustveno življenje, zlasti pa biti divji in velikodušen obenem. Možno je biti molčeč in dragocen. Lahko varuješ svoje ozemlje, jasno zarišeš meje, zatreseš nebo, če je treba, a si vseeno razpoložljiv in dostopen.

 

3. primer  -  Meditativna hoja za ozemljitev

Lepota narave nas lahko tako zanese, da zaradi nje pozabimo na telo. Vse kar od nas ostane so samo oči, ki srkajo lepoto okolice ter noge, ki nas nezavedno nesejo naprej. Naslednja vaja je zato namenjena vrnitvi naše pozornosti nazaj v telo, na osrediščenje in ozemljitev.

Primer meditativne hoje:

Pri sprehodu skozi naravo si vzemi nekaj časa za poglobitev osebne ozemljitve. Hodimo počasi kot pri posnetkih s časovno lupo. Ko dvignemo nogo od tal si predstavljajmo, da se stopala drži najmanj za ped debela plast zemlje. Ko položimo nogo nazaj na tla imejmo občutek, da smo zemljo vrnili v zemljo. Ko dvignemo naslednjo nogo si spet predstavljajmo, da smo skupaj s stopalom dvignili v zrak debelo plast zemlje in tako naprej. Opazujmo, kako se naša zavest vedno bolj osredinja v telesu in postaja vse bolj stabilno in povezano z zemljo.

 

4. primer  -  Ples v krogu

Ples z namenom, kot je na primer za rodovitnost, so poznala že stara ljudstva. Namen našega plesa je, da prebudimo sebe in zemljo, ko z nogami zabobnamo po gozdnih tleh. Energija ljudi, ki v krogu ponavljajo iste korake se vtke v zemljo in ustvari mandali podobno matrico z novim energetskim nabojem. Tako plesalci in Zemlja vstopijo v medsebojni vitalni odnos, ki jim pomaga uresničiti namen, za katerega plešejo.
Ples smo zasnovali na način, ki ustreza prostoru in njegovi energiji. Predstavili jih bodo vodniki na meditacijskih poteh.

Primer plesa v krogu:

Na kraju, kjer se teren zravna in razširi, pred brzicami Nežice in pod budnim očesom Stražarjev zaplešemo ples v krogu, ki nam pridobi možnost nadaljevanja. Ples je prošnja za ključ za vstop v posebno svet predel Nežice. Pridobimo ga od skalnatih stražarjev in je izveden preko plesnih korakov, namesto bolj običajnega petja ali meditacije. Ples se izvaja v krogu, sklenjenih spuščenih rok. Ritem je hiter, kot so hitre žuboreče vode Nežice. Začne se s tremi koraki v levo, nato se korak poravna, spet trije koraki v levo, poravnava in še ena ponovitev. Nato sledijo trije koraki navznoter, ki jih začne leva noga. V središču kroga se roke privzdignejo, po treh korakih ritensko se roke spustijo in se sklonimo v predklon. To ponovimo še dvakrat, ter nato celotno zaporedje korakov v levo in navznoter še dvakrat, da dobimo zaporedje treh sekvenc.

 

5. primer – Stik z elementarnimi bitji

Naš planet ni le mrtva zaplata materije na katerem se je slučajno razvilo življenje. Narava, Zemlja je živo, zavedajoče se bitje. Njeno zavest predstavljajo energetska bitja, katera niso utelešena, torej nimajo fizičnega telesa, temveč obstajajo na čustvenem nivoju zavedanja. Imenujejo se elementarna bitja. Njihova naloga je omogočanje in oblikovanje življenja na Zemlji. Elementarna bitja so inteligenca elementov, katere lahko grobo razdelimo na zemljo, vodo, ogenj in zrak. Vsako elementarno bitje ima torej korenine v določenem elementu, ima določeno lastnost, vlogo ustrezno elementu kateremu pripada.

Zračna elementarna bitja skrbijo za razsežnost in manifestirajo kvaliteto prostora. So bitja komunikacije in ritma. Pomagajo, da se glas širi, da se mi širimo po prostoru, zato je vsak premik oblika komunikacije. Elementarna bitja ognja so bitja najgloblje zemeljske plasti in od tod tudi nosilec ravnotežja. So bitja procesov preobrazbe – umiranja in rojevanja, nosilec luči in navdiha. Bitja vodnega elementa imajo funkcijo nosilca vodnega elementa v vseh oblikah življenja, v atmosferi, v zemlji,…. Skrbijo, da je vodni element prisoten povsod in tudi v pravem razmerju. Zemeljska elementarna bitja so tista, ki sodelujejo z živimi bitji – drevesi, živalmi, minerali, itd.., tudi z elementarnim bitjem človeka.  Vsa elementarna bitja so povezana v celoto, so kot celice enega organizma. So vsepovsod, vse prežemajo in so hkrati eno.

Primer meditativne vaje za stik z elementarnimi bitji vode:

Umirimo se, poglobimo vase in občutimo notranji mir in prisotnost v trenutku. Zavemo se, da je voda sestavni del našega telesa. Z njo smo prepojeni. Svoj notranji pogled usmerimo na področje pleksusa. Predstavljamo si, da se na tem področju našega telesa nahaja okrogla odprtina. Povabimo bitja vodnega elementa naj zaplavajo skoznjo. Tako pridemo v stik z vodno kvaliteto. Opazujemo in ozaveščamo komunikacijo, ki se je zgodila, razbiramo simbole, občutke, uvide,…

 

6. primer  –  Poglobljeno zaznavanje kraja

Resničnost je večplastna in čeprav z našimi petimi čutili zaznavamo zgolj fizično realnost, so za njo še druge plasti, za katere pa potrebujemo primerna orodja, da jih spoznamo. Meditacija je eno izmed njih. Vaje so oblikovane na način, ki pomaga vsakdanjemu človeku vstopiti v skrivnost določenega kraja. Medtem sočasno, ko spoznava kraj, spoznava tudi sebe.

Primer meditativne vaje za poglobljeno zaznavanje kraja:

Meditacijska vaja se nahaja na začetku poglobljenega potovanja v prostor, na kraju ob reki Kolpi, ki deluje kot vzletna točka, obenem pa deluje tudi kot osnovni zapis Kolpskega prostora.
Prostor je gosto posejan s svetlobnimi stebri, ki segajo visoko v neskončnost. Če se ozremo naokoli opazimo da so tudi drevesa z načinom rastja postala del tega procesa. Za resnični vstop v prostor moramo tudi mi postati del njega, zato predlagam, da raztegnemo svoje telo visoko v nebo in sami postanemo en izmed svetlobnih stebrov, medtem ko noge ostanejo trdno na zemlji.

 

7. primer –  Zdravljenje

Zemlja in kraji na njej so prepojeni s srečo, dokler smo ljudje skupaj z drugimi bitji pripravljeni sodelovati v življenju, ki se odvija okoli nas. Če nekoč pomemben kraj pozabimo in le-ta zaradi tega utone v pozabo ter izgubi svoj prvotni namen, postane odtujen in nezmožen opravljati svojo nalogo. Ker smo ljudje del narave ta proces vpliva tudi na nas. Med nami in naravo obstaja povratna zveza – kadar ji škodimo, škodimo sebi in kadar ji pomagamo, pomagamo sebi.

Primer meditacije za zdravljenje kraja:

Trnuljčica - meditacija za obuditev spečih potencialov kraja cerkve Svete Trojice pri Slavskem lazu.
Hrib, kjer stoji cerkev je zapuščen in obrasel z trnjem. Živa pozornost je le Stara lipa, ki varuje spečo skrivnost. V meditaciji se uležemo na kamnito mizo in zaspimo v stoletni spanec. Naše telo obraste trnje in grmičevje in tako spimo in čakamo na sporočilo, na nekaj pozabljenega, nekaj pristnega za kar se splača prebuditi v novo življenje. Trnje potem izgine, zbudimo se drugačni, z novim zavedanjem. V zahvalo podarimo simbolno del tistega, kar nas je prebudilo Stari lipi, ki komaj čaka, da zašepeta to angelom, varuhom tega svetega kraja. Tako prebujamo sebe in obenem nežno tudi Zemljo.

 

8. primer  -  Krajevne pripovedke

Krajevne legende, pripovedke in običaje smo prevedli v sodobni jezik pravljičnih pripovedk. Zgodbe tako ohranijo svoje prvotno izročilo, spremeni se le simbolični jezik v katerem so povedane.

Primer zgodbe:  Zgodba o slapu Nežica in njenih kamnitih stražarjih

Zgodilo se je tistega dne , doli ob Kolpi, v nederjih nepreglednih gozdov in tisočerih izvirov. Zamaknjeno sem sledila toku Kolpe in igri vode, tam pri Fari, kjer se ji pridruži Prifarski jarak. Iznenada me je predramil glas, močan, globok in zelo odločen, ki mi je velel: »Pojdi k deklici!«
Presenečena sem se obrnila , pogledala okoli sebe, videla sem vso lepoto narave in čutila tihoto in milino prostora. Vendar, le od kod glas?  In katera deklica? Moj pogled se je ustavil na ogromni kamniti skulpturi s podobo moškega obraza, tam gori na Drežniku nad izvirom slapa Nežice. Začutila sem, kako me je nežno, vendar zelo odločno prijel pod roko in me vodil navzgor ob Prifarskem jarku, skozi čarobni gozd, ob prav mističnem zvoku vode, ki se je prepletala z petjem ptic in šumenjem vetra v krošnjah dreves. Drevesa ovita v zimzeleni bršljan so me blagodejno pozdravljala in se nasmihala z nekakšnim izrazom pradavne skrivnosti in modrosti.
Pri slapu Nežice, ob cesti, ki pelje od Fare do gradu Kostel, sem zagledala tablo z legendo o deklici Nežici, ki je pasla vole, tam gori na Drežniku. Na vratu sem začutila nežen dih in  mehak, komaj slišen ženski glas, me je pozdravil z besedami: »Čakala sem te! Želim, da to mojo tragično zgodbo prevedeš v zgodbo veselja in radosti, ki jo preobrazba prinaša« 
Kot začarana in vsa začudena sem strmela v deklico. Bila je skoraj prosojna, vendar z jasno zaznavnim celotnim mavričnim spektrom barv, ki so sijali iz, v in okrog nje. Prijela me je pod roko in krenili sva po mehki poti iz lehnjaka ob vodi navzgor.
»To so moji lasje,« je rekla in pokazala na slap, »vidiš jih tudi v tolmunih, pod drevesi, tam so rdeči! Drevesa najrazličnejših podob, stražarji in jaz varujemo to zdravilno vodo in skrivnost hriba za tiste, ki bodo izbrali se obnoviti in izostriti čute« je nadaljevala s svojim mehkobnim glasom.
Na samem izviru sem si zaželela požirek vode , da se osvežim in prebudim. Stala sem na kamnu poraslim z mahom in zajela vodo, ko se je naenkrat ustavila! Tišina. Bilo je, kot bi slišala tišino večnosti, vseobsegajočo in začutila neverjetno lahkost sebe, radost življenja in bivanja v veselju, plesu, srečevanju.
»To je resnica moje zgodbe!« je zapela deklica in zopet so zabučale vode, zašumeli so listi z dreves, zapele ptice in zaplesali vetrovi v soncu.

 

9. primer – Litopunkturni kamni

Pod mentorstvom Marka Pogačnika je društvo Vitaaa  izvedlo litopunkturni projekt in izklesali  kozmograme na  27 litopunkturnih kamnov, ki so postavljeni  po celotnem območju Kolpske doline. Meditativne poti povezujejo tudi nekatere kraje kjer so postavljeni.

Primer litopunkturnega kamna v Fari:

Grič na katerem stoji romarska cerkev Marijinega vnebovzetja predstavlja izliv srčnih sil v prostor Kolpske doline. Pri tem Fara sodeluje z območjem Petrina / Brod na Kupi, kjer utripa srčni center Kolpske doline. Skozi to točko v Fari se izraža celovitost Kolpske doline. Razodeva se njena deviška čistost in popolnost, zato ni slučaj, da je kraj posvečen materi, Devici Mariji.
Litopunkturni kamen stoji na poti iz vasi proti cerkvi. Kozmogram se ukvarja s celovitostjo Kolpskega prostora, zaokrožen je v obliko kroga, ki simbolično predstavlja popolnost. V notranjosti prepoznamo v valovitih linijah zdravilni eter, ki se prizemljuje v tej pokrajini. Oblika jajca govori o vseprisotnosti duha in neomejenih možnostih.

 

Zaključek

Zemlja je živo bitje. Znotraj njenega objema se fizična resničnost prepleta z drugimi razsežnostmi, brez česar življenje ne bi bilo mogoče. Vendar pa smo ljudje pogosto tako ujeti v fizično pogojeno videnje sveta, da smo nesposobni zaznati še druge razsežnosti, ki so-bivajo z nami.
Naša civilizacija temelji na razumu, z njim dajemo svetu smisel. Pojasnjuje nam resničnost, do težav pride le, ko je soočen z nečem kar ni del njegovega 'programskega popisa' sveta. Tedaj se na vse možne načine trudi videno ali zaznano izničiti ali razveljaviti. Za celostno zaznavanje moramo združiti pojasnjevanja razuma in filigransko prefinjeno občutenje drugih razsežnosti. To je najbolj preprosto s pomočjo komunikacije preko odprtega srca.
Vsak od nas ima svoj osebni jezik v odnosu do narave. Preden lahko vzpostavimo pogovor z Zemljo, se ga moramo naučiti prepoznati in uporabljati. Nekateri zaznavajo preko barv ali podob,  drugi preko gibanja ali odzivov svojega telesa, mogoče vam preko vonjev spregovori nos, lahko pa se znotraj vas naseli neko tiho vedenje o bistvu stvari. Ključ leži v poznavanju sebe in govorice lastnih simbolov. Pravo znanje ni zapisano v knjigah in naučeno na pamet, ampak je tisto, ki živi v nas, katerega smo preizkusili na lastni koži in ki smo ga sposobni prenesti v svoje življenje.

 
© Občina Kostel, 2008